Borut Pahor, odrešenik

Borut Pahor meni, da je ‘najboljši voditelj za to, da spelje Slovence in Slovenijo skozi čeri, ki prihajajo.’ Večina meni povsem drugače.  Komentarjev pod člankom na spletni strani Dnevnika ne priporočam v branje, ker so tipično za tovrstne komentarje skrajno žaljivi, a trditi bi se dalo, da le odsevajo mišljenje širših množic.

Borut dodaja, da ‘če ne bi menil tako, bi se zaradi strahu ali pa zaradi spoznanja svoje nesposobnosti umaknil.’

Se spomnite tistih obtožb na njegov račun, da je neodločen? No, očitno je povsem odločen o tem, da je ravno on tisti, ki je najbolj primeren za vodenje države v časih krize. Samozavesti mu ne manjka, jasno je tudi, da verjame, da dela prav in bo pri tem ostal pa če se večina državljanov z njim strinja ali ne. Če to ni odločnost, potem ne vem kaj je.

Ampak njegov čas se izteka. Ne vedno po njegovi krivdi, mu je podpora zadnji dve leti in pol padala, tako da prihaja čas, ko se bodo tudi v njegovi stranki SD začeli ozirati po novem voditelju. Poraz na parlamentarnih volitvah zna naplaviti koga novega. Pri tem ne morem drugače, kot da mislim, da so Slovenci do njega dokaj nepravični. Njegovo vladanje je prišlo v času globalne gospodarske krize, za katero je njegov predhodnik sveto trdil, da je sploh ne bo. Ta kriza je Slovenijo prizadela bolj kot druge, a država zdaj že vendarle raste in se krepi, čeprav tega skoraj opazili ne bi. Pa je vendarle res.

Potem je tukaj še volilni sistem, ki omogoča, da se v parlament uvršča kar nekaj strank in je potrebno graditi koalicije, to pa predsedniku vlade zaveže roke, saj se mora vedno ozirati na svoje sodelavce iz drugih strank, če noče ostati brez podpore. Borut Pahor se je na njihove interese oziral malo preveč in tudi zaradi tega ni mogel pravilno reagirati na številne afere.

Gradnja mostov se je izkazala za napačen pristop. Pahor je bil v tem primeru odločen v tem, da ne igra diktatorja in skuša iskati dogovore. Napačen pristop.

Borut Pahor bi lahko bil odrešenik, če bi vladal v kakšni drugi državi. Slovenija je v preteklih letih dokazala, da potrebuje drugačen tip vladarjev, takšne, ki so mnogo bolj ostri in nagnjeni k samovolji in se jih tako ne more oprijeti oznaka medlih, leporečnih obrazov, ki samo obljubljajo in ničesar ne storijo, ki niso sposobni sekati glav svojim podrejenim in brezobzirno izpeljevati projekte. Zdi se, da so slovenska prihodnost politiki kot Janša, Kangler in Jankovič.