Alternative ni

Sta samo Borut Pahor in Janez Janša.

Prejšnjikrat sem na RTV Slovenija spremljal Rada Pezdirja, enega izmed podpisnikov  državljanske pobude za čimprejšnje volitve. Ne le, da ni podprl ne Pahorja, ne Janše, niti sam noče v politiko. Tako sem se vprašal, komu pa naj potem na volitvah dam svoj glas? Če grem s tisto, da smo nezadovoljni z večino političnih strank, moram imeti neko alternativo. Ker se ta alternativa noče jasno in odločno zagnati v boj, ker imamo samo neke pozive, konkretnih rešitev pa bolj malo,  mi v resnici ostane samo odločanje med tem, kar imamo zdaj. Torej, med strankami koalicije na eni strani, pri čemer ima Borut Pahor po anketah javnega mnenja še vedno največ možnosti in med Janezom Janšo, ki mu ankete napovedujejo zmago.

SD ali SDS. Nič ne vidim, da bi Lahovnik delal na novi stranki, prav tako tega ne počne Virant, Jankoviću je lepo na županskem stolčku, Potočnik se ne bo vrnil domov, vsi drugi so premajhni, da bi karkoli pomenili.

Ne, resnično, v tem trenutku je edina alternativa  koaliciji SDS in Janez Janša. Kot je v Pisanem premieru v črno-belem svetu o odhajajočem Pahorju zapisal Goran Vojnović:

A preden mu dokončno pomahamo v slovo in si naposled oddahnemo od njegovega kravala, bi bilo vendarle treba pomisliti na možnost, da ni problem le v njem, ampak tudi v nas. Konec koncev bi nam moralo biti sumljivo, da so vsi pametni ljudje nad nami že davno obupali in da edina alternativa Borutu Pahorju še naprej ostaja Janez Janša.

In kakšna je ta alternativa in ali bo po godu državljanom? Vidite, s pozivi po predčasnih volitvah in leporečjem o tem, kakšna bi naj bila nova vlada, se  zakriva  prave probleme, ki bodo to novo vlado doleteli. Treba bo nekaj storiti in to nekaj utegne biti casino boleče vsaj za del prebivalstva. Tako boleče, da bodo v trenutku obrnili Reserve requirements are no longer necessary in well managed banking systems, cash is becoming a less common form of money and the importance of inside money (bank money or deposits) has become increasingly evident to the economy as the credit check crisis proved. ploščo in bodo ves gnev, ki so ga do zdaj sipali na Pahorja, sipali na njegovega naslednika.

In takrat bodo stranke, ki so na oblasti zdaj, takoj spremenile svojo držo in bodo podprle vsak referendum, s katerim bodo lahko blokirale novo oblast.

Marsikje po Evropi, da ne rečem povsod, se s staranjem prebivalstva soočajo s podaljševanjem delovne dobe. Ljudje se bodo upokojevali  vedno pozneje, saj tudi živijo vedno dlje.  Kakorkoli obračamo proračun, razne zasebne sklade, davke in prispevke in potem pokojnine, vedno manj delovno aktivnih plačuje za vedno več upokojencev in zato so spremembe nujne. Kar ni uspelo Pahorju, bo prevzel njegov naslednik. Bo potem kaj drugače? Bodo sindikati prej pripravljeni popuščati?

Kako bomo znižali proračunski primanjkljaj? Bomo nižali davke in upali, da bo to zagnalo gospodarsko rast? Bomo uvedli enotno davčno stopnjo? Ali bomo nižali odhodke iz proračuna? Krčili javno upravo, nižali plače, krčili socialno državo, ljudem breme odgovornosti prelagali na njihova pleča? Kaj bodo rekli sindikati v javnem sektorju, če bo naslednja vlada predlagala, da se število zaposlenih zniža za 10% in da plače ostanejo zamrznjene ali se tudi znižajo? Bodo to podprli ali bodo temu nasprotovali?

Mislite, da bodo razni inšpektorati, tožilstva in sodišča, če jim zmanjšate število zaposlenih, bolj učinkoviti in hitrejši? Ali pa bo potrebno še celo povečati število zaposlenih in zvišati plače, da se kakšen tožilec ne bo sramoval pred armado dobro plačanih odvetnikov, ki jih bo zbral obtoženec? Kje bomo varčevali in kam bo šel dodatni denar? Kakšne bodo te spremembe, da bo vsem boljše in ne slabše?

O tem ni veliko govora, so le sanje, da bodo predčasne volitve nekaj spremenile same po sebi in leporečje o tem, da potrebujemo moderno, pošteno, učinkovito državo,  do podrobnosti pa ne pridemo. Saj je tudi jasno, zakaj ne, ker bi kakšne rešitve še bolj razjezile prebivalstvo.