Svarilo in smer

V petkovi izdaji (12. avgust) časnika Večer, je predsednik vlade Borut Pahor orisal stanje, v katerem se v tem trenutku nahaja Slovenija in hkrati v grobih potezah zarisal smer, v katero bi naj šla. Priznati moram, da se z vsem zapisanim povsem strinjam in bi tistemu, ki ga bo nasledil na mestu predsednika vlade, priporočal naj si zapisano večkrat prebere in dobro zapomni.

A potem, eno so besede, drugo dejanja. Kot vedno.

Seveda smo še vedno v situaciji, ko ne vemo, kam se bo na koncu vse skupaj obrnilo. Pahorjeva barka se potaplja, kapitan pa se še vedno noče vdati in kljub številnim pozivom k predčasnim volitvam, od katerih vsi ne prihajajo iz opozicije, ampak tudi od nekaterih razočaranih volivcev strank, ki so tvorile zdaj že skoraj do konca zlomljeno koalicijo, še vedno vztraja. In vztraja. Tako je lahko konec tik za ovinkom, lahko pa se vse skupaj še zavleče.

Najpomembnejša misel, ki veje iz Pahorjevega zapisa, je vpetost Slovenije v širši svet. Če kaj, potem se predsednik vlade zaveda nevarnosti trenutnega stanja v svetu, možnosti ponovitve globalne gospodarske krize, povečane nestabilnosti in celo vojaških konfliktov. Prav zato je zunanja politika izrednega pomena in imeti čim več prijateljev in čim manj odprtih vprašanj, predvsem s sosedi, je ključno, da se v prihodnje zavaruje slovenske interese. Reševanje mejnega vprašanja s Hrvaško je tukaj nadvse pomembno.  Tudi iskanje dobrih odnosov z velikimi silami sveta, ne le z Washingtonom, ampak tudi Moskvo, Ankaro, Pekingom in New Delhijem, hkrati pa vztrajanje pri nemško francoski navezi. Zadnje čase se veliko govori o francosko nemškem vlaku, a naveza teh dveh držav je že desetletja ključna za evropski The compilation included the tracks from the so-called “music Mondays”when justin-bieber-news.info weekly laid out on new tracks. projekt. Če ta razpade, nas bržkone čaka povratek v bolj nemirne čase tekmovanja na evropski celini in prisilna uvrstitev v enega izmed večjih blokov.

Strinjati se gre s predsednikom vlade, da slovenski narod “boleče podcenjuje  vpliv razvoja procesov v svetu”. Za katastrofalno recesijo v Sloveniji, od katere le počasi okrevamo, so krivi dogodki v svetu, čeprav je seveda res, da bi okrevanje lahko bilo hitrejše, če bi bile sprejete boljše rešitve ali da bi padec lahko bil milejši, če bi predhodne vlade bolje opravile svojo domačo nalogo in ne pričakovale, da se bo svetovno gospodarstvo čudežno izognilo vsem čerem in nenehno raslo. Slovenske vlade so pač obsojene na delovanje v točno določenih okvirih vedno bolj povezanega svetovnega gospodarstva in le temu se morajo prilagajati. Prav zato, ker nismo izoliran otok, so nujne določene reforme, ki bodo presekale z zadolževanjem in gospodarstvu odprle nove poti k rasti, tako da se bo posledično v proračun lahko priteklo več prihodkov.

Največja težava, ki nas bo dolgoročno zavirala, in ne samo nas, ampak številne zahodne države, je velika obremenjenost z dolgovi, torej, življenje preko lastnih zmožnosti. V določenem obsegu in nekaj časa je to  mogoče, ne pa v nedogled, če je breme dolgov preveliko. Pri tem je za države, ki že imajo višje davke, le te mnogo težje dvigovati, kot na primer v ZDA, kjer gre prej za boj najbogatejšega dela prebivalstva za ohranitev nizke obdavčitve. ZDA rezerve imajo, le politični sistem jih sili v krizo, medtem ko marsikje po Evropi in tudi v Sloveniji, rezerv v obliki dvigovanja davkov ni več, saj bo to pretirano obremenilo gospodarstvo.

Na koncu se lahko zgodi, da bo kljub dobrim reformam kakšne naslednje vlade Slovenija potonila s preostankom zahodnega sveta, a to je nekaj, na kar težko vplivamo, razen minimalno skozi delovanje znotraj evro območja in Evropske Unije. Naša svoboda je omejena in tisto, kolikor je še imamo, moramo izkoristiti za to, da se čim bolje pripravimo na najslabše ali tudi kakšne boljše scenarije razvoja sveta.

Pri tem moramo paziti, da ne bomo spet deležni veliko besed, tudi resničnih, a premalo dejanj.