Preveč spreminjamo zakone?

Gledam zanimivo debato na televiziji, eno tistih redkih, ko slišiš kaj pametnega. Gregor Virant je poudaril tisto, o čemer sem se spraševal v enem izmed prejšnjih prispevkov, torej, zakaj morajo biti predsedniki strank avtomatsko že ministri. Namreč, ministrstva morajo voditi ljudje, ki se spoznajo na sistem, ki ga bodo vodili, sicer jih ljudje okoli njih lahko žejne pripeljejo čez vodo. Tudi, če imajo najboljše namene. Predsedniki strank pa pogosto niso najbolj usposobljeni za vodenje ministrstev. Prav tako Virant best online casino (tudi drugi udeleženci debate) zagovarja spremembo volilnega sistema.

Debato o volilnem sistemu bomo enkrat v prihodnosti potrebovali.

Po drugi strani je Anton Anderlič poudaril problematičnost nenehnega spreminjanja zakonov. Resnično je to problem, saj preden se eden ustali, že pride novi in tako je vedno veliko nejasnosti. Pomislite na to tudi z vidika sodstva. Če bi bili zakoni nekaj desetletij enaki, bi bilo sodnikom mnogo lažje, kot da morajo vsaki dve leti na novo študirati spremembe. Res je, da živimo v časih, ko se svet hitro spreminja in so zato potrebne tudi prilagoditve zakonodaje, a pretiravanje vendarle ni potrebno. Včasih, tako se zdi, se sprejemajo tudi nedorečeni zakoni, od katerih zna biti potem tudi kaj škode in jih se zato tako kmalu popravlja.