Vzpon in padec Gregorja Viranta?

Potem, ko se je Gregor Virant izredno hitro povzpel po lesticah javnomnenjske priljubljenosti, ko mu je celo kazalo, da bi lahko z dobro kampanjo na koncu zmagal,  mu je igro pokvaril denar. Tisto nadomestilo, ki ga je prejemal, medtem ko je hkrati še vedno služil na tisoče evrov, so mu volivci, ki so ga še teden dni prej podpirali, očitno zamerili. Ankete namreč že kažejo padec podpore njegovi listi, ena je celo pokazala, da se mu bližajo socialni demokrati.

Za Janeza Janšo, ki je tako zopet udobno na prvem mestu, je to hkrati razlog za veselje, kot skrb za prihodnost. Namreč, zmago bodo skoraj zagotovo dosegli. Ali bo to 30 ali 35%, bomo še videli. Pomembno je, da ne bodo mogli sami sestaviti vlade in bodo potrebovali partnerja. Lista Gregorja Viranta je, ne glede na zamere,  najbolj logična izbira poleg SLS-a in NSi-ja, ki pa utegneta dobiti le malo poslanskih mest ali celo ostati zunaj Državnega zbora. Torej, Janša potrebuje šibkega Viranta, kot člana njegove koalicije. Razjeziti ga preveč seveda ne sme, da se potem ne bi zaradi osebnih zamer zgodilo, da bi ta res paktiral z Jankovičem in tik pred zdajci zmago odnesel na drugo stran.

Dokaj jasno je da bo na koncu pomembna zmaga večjega bloka. Če v enega uvrstimo SDS, SLS, NSi in Listo Gregorja Viranta, v drugo pa Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića, SD, Zares in LDS, medtem ko DeSUS pustimo na sredini, pripravljen, da se vključi v kakršnokoli  vlado, vidimo da prvi strani za zdaj kaže na zmago. Česar ne vemo, je, kam se bo premikal ta del volilnega telesa, ki je tako toplo sprejel Virantov vstop v predvolilno tekmo. Določen del se bo preselil k Janši, določen del pa se lahko premakne kam drugam, recimo SD-ju, kakšni manjši stranki, recimo SMS – Zelenim, določen del lahko spet ostane doma. Prvi blok je v veliki prednosti tako dolgo, dokler lahko računa na Viranta, če ta prestopi, je možnost poraza povsem realna. Glede na izjave kandidatov je po drugi strani nerealno pričakovati kakšno večjo koalicijo. SD je tako ali tako prešibka, koalicija Janković – Janša pa se zdi  povsem nemogoča.

Zanimivo je, da ima SDS še vedno problem, da razen okoli 30% volilnega telesa ne more doseči drugih volivcev in lahko na boljši rezultat računa le ob tem, da njihovi nasprotniki preprosto ostanejo doma. Dolgo časa je kazalo, da se bo ta scenarij uresničil in prav zato je tudi  SDS imela možnost doseči tam okoli 40 poslanskih sedežev. Z Jankovićem in Virantom so se mobilizirali apatični volivci in to preprečili. SD, LDS in Zares so namreč v preteklih letih zapravile svojo verodostojnost in nimajo veliko možnosti, da prepričajo veliko Slovencev. Tisti, ki so pred tremi leti dali glas za njih, zdaj to v veliki meri obžalujejo in če bi te tri stranke bile glavne nasprotnice Janševe SDS, bi ta z lahkoto pometla z njimi.

Če se vrnemo Virantu, je zanimivo, kako hitro mu je začela upadati podpora, čeprav ni storil nič nezakonitega. Morebiti je bila kontrola škode, reakcija na neusmiljena vprašanja o nadomestilu, res slabo izvedena, a občutek imam, da je Virantov največji problem predvsem ta, da je pridobival del volilnega telesa, ki je v njem videl nekoga poštenega. Torej, del volilnega telesa, ki ni tako imun na takšne stvari, kot volivci SDS-a, ki so se že naposlušali o Patrii, ali podporniki Jankovića, ki jih očitno ne brigajo vprašanja o njegovih sinovih, o Stožicah in tako dalje. Če računaš na ta del volilnega telesa, potem moraš biti popolnoma čist, za slovenske razmere nadpovprečno pošten.

V tem kratkem času, ki še ostane, bo moral Virant, kajti predvsem on sam je tisti, ki njegovi listi daje veter v jadra, prepričati te ljudi, da njegovo prejemanje nadomestila ali ni tako pomembno, ali da lahko ponudi, kakorkoli zlajnano se to že sliši, novo, bolj pošteno in čisto politiko. Če mu ne bo uspelo, bo samo še nazadoval.