Z Janezom Janšo naprej

Ob Janševem zmagoslavju v DZ, je najprej treba poudariti, da način, kako smo prišli do tega trenutka, ni nič nenormalnega. Namreč, imeli smo predčasne volitve, ki so nam postregle z razdeljeno hišo in v kateri je relativni zmagovalec dobil le 2% več od drugouvrščenega. Jasno je bilo, da bodo pogajanja težka.

Najprej je priložnost za sestavo koalicije dobil Zoran Janković, ki pa mu ni uspelo. Ali je za to kriva njegova nerodnost v pogajanjih, ali pač prevelike programske razlike z Virantovo listo, na koncu ni tako pomembno, kot da je doživel neuspeh in je potem priložnost  dobil drugouvrščeni, ki pa je bil bolj uspešen. Pet političnih strank je doseglo soglasje in ker imajo v DZ večino, ki izhaja iz njihovega volilnega rezultata, torej da jih je podprla večina državljanov, lahko sestavljajo vladajočo koalicijo, Janez Janša pa  bo  lahko predsednik vlade. Nič nenormalnega ni tukaj, nobene izdaje ali prevare.

Tukaj je pač potrebno razumevanje delovanja slovenskega političnega sistema. Še več, čisto možno je, da stranka A dobi 40 poslancev in potem stranke B, C in D postavijo svojega predsednika vlade, ki ga podpre 48 njihovih poslancev. Navsezadnje jih je volilo več državljanov, kot stranko A.

Janez Janša v svojem govoru v DZ ni povedal nič takšnega, česar že ne bi vedeli. Torej, da smo v nezavidljivem položaju, da se razmere slabšajo že leta in da je treba nekaj narediti. Kot so nas seznanili v preteklih dneh, da je treba varčevati, 800 milijonov v letošnjem letu. Zdaj, pri teh milijonih je največji problem. Če se spomnimo, je opozicija lansko leto rušila pokojninsko reformo in se je sploh obnašala zelo nekonstruktivno, v smislu, slabše je, bolje je za nas, samo da so predčasne volitve, na katerih bomo zmagali. Glede na to, da ne gre pričakovati, da bi se slovensko prebivalstvo čemurkoli odreklo prostovoljno, četudi pospremljeno z obljubami o boljših časih enkrat v prihodnosti, kar nakazujejo že besede sindikatov, bo zelo pomembno, kako se bo obnašala opozicija. Če bo ob vsaki sindikalni napovedi protestov ali referenduma opozicija skočila na njihov voz, potem ne bo sprejeta nobena reforma in ne bo možno nobeno varčevanje. Le primer ministrstva za kulturo moramo pogledati.

Še huje, lahko da se bodo kmalu spet pojavljali pozivi k predčasnim volitvam, ki online casino da edine lahko presekajo slabo stanje. Vse te obtožbe, da gre  predvsem v Virantovem pristopu desnosredinski koaliciji za izdajo, lahko služijo kot priprava na takšne zahteve. Poskusi varčevanja bodo nedvomno manjšali podporo strankam vladajoče koalicije in večale podporo opoziciji, zaradi česar bo ta še bolj vesela vsakega polena pod noge svojim nasprotnikom.

Spet, milijoni. 800 milijonov je zelo veliko denarja in brez nižanja plač v javnem sektorju ne bo šlo, prav tako ne brez nižanja raznih socialnih transferjev. To bo privedlo do protestov, tudi stavk, ki utegnejo še poslabšati razmere v državi. Takšna šok terapija bo  za gradualizma vajene Slovence še posebej težka in nesprejemljiva. Gotovo se bo dalo nekaj priljubljenosti pridobiti s krčenjem števila ministrstev in z ukinitvijo kakšne agencije, a tudi tukaj moramo biti previdni, ker to lahko pomeni samo prenos zaposlenih in sredstev, ki jih potrebujejo, iz enega minsitrstva na drugo, pri čemer zaposlitev izgubi kvečjemu kakšen šofer ali mogoče še tajnica, spremeni pa se v bistvu nič. Denarja se tukaj tako ali tako ne da privarčevati veliko, prej gre za simbolne poteze, pravi denar je v plačah, socialnih transferjih, investicijah in varčevanje tam prizadene navadnega človeka, ki mu potem nič ne pomaga, če je tudi en sekretar izgubil zaposlitev, če pa mora iz meseca v mesec preživeti s toliko in toliko evri manj.