Nekulturni kulturniki

Pred volitvami je politika na veliko obljubljala bolj vitko državo, k čemur je spadalo tudi manj ministrstev in veste kaj, malo jih je bilo, ki so temu nasprotovali. Ko pa se je dogodilo, da je do tega krčenja števila ministrstev res prišlo, so nekateri v primeru kulturnega ministrstva zagnali vik in krik, čeprav samo združevanje v večje, mega ministrstvo, samo zase ne pomeni prav nič.

Namreč, kdo pa je rekel, da bo s tem kaj privarčevano? Da se bo sploh kaj varčevalo? Da bo eden birokrat izgubil službo?  Namreč, združevanje samo po sebi ne prinese nič novega. Minister sam, preobremenjen s številnimi različnimi težavami, bo potreboval zveste sodelavce in na koncu se ti pač ne bodo imenovali ministri, delovalo pa bo vse na zelo podoben način. Prav zato je ves ta vihar v skodelici čaja tako smešen. Tudi če namreč vzamemo, da se nekateri bojijo, da jim bo presahnil tok denarja iz proračuna, to sploh ne pomeni, da se bo kaj takšnegatudi res  zgodilo. Kakor tudi ne bi pomenilo, če bi kulturno ministrstvo ostalo samostojno. Rezati izdatke je mogoče v obeh primerih. Simbolika je docela nepomembna.

Ne, tukaj mora biti od zadaj nekaj drugega. Morebiti pa gre ključ do te uganke iskati v nekulturnem zmerjanju bodočega šefa mega ministrstva, Žigo Turka, nad katerega je letelo celo, da je smrduh in kar je še bolj pomembno, ‘Patrije damo, kulture ne damo’. Čakajte, kaj pa imajo Patrije s tem? Da ne gre le za politični boj, ko se skuša novi vladi že od samega začetka zmetati čim več polen pod noge, odpreti fronto in potem ohranjati krizno stanje? Tudi z lažmi, da je Turk obljubljal zmanjšanje sredstev za kulturo za polovico, ko nikdar ni rekel kaj takšnega?

Glejte, čisto legitimno se je boriti za samostojno kulturno ministrstvo, sploh pa za status kulture v Sloveniji, a pri tem bi morali obstajati neke meje dobrega okusa. Turk sploh še delati ni začel in je do zdaj kvečjemu sadil rožice, kako bo vse lepo in prav, zato so napadi nanj povsem mimo. Počakati je treba, da se izkaže, kaj v resnici namerava.