Še več istega

Predlogi in razmišljanja, ki v teh dneh prihajajo z vladne strani, nam dajejo vedeti, da se nadaljuje politika Janševe vlade, le da z nekaj drugačnimi poudarki. Kako bi tudi bilo drugače, ko je v vladi po eni strani politična stranka, ki je že v prejšnji vladi dajala ton reformam, to je Državljanjska lista, po drugi strani pa slovenske vlade tako ne morejo biti več docela suverene pri svojem odločanju in samo poslušajo ‘dobrohotne’ nasvete iz tujine.

Čeprav postaja vedno bolj jasno to, kar smo nekateri trdili že pred letom in več, da je politika varčevanja, kakor je zastavljena zdaj, torej z lovom na uravnotežen proračun, v okvirjih regionalne krize potrošnje nesmiselna, ni nikjer videti luči na koncu tunela, ko gre za raznorazne ekonomske strokovnjake. Še vedno se prodaja ena in ista zgodba o edinem možnem načinu reševanje krize in posledice so očitne. Gospodarstvo se krči, brezposelnost raste, banke so v razsulu, socialne napetosti so večje, zmanjševanje proračunskega primanjkljaja pa tudi ne gre po načrtih. In da, tudi reševanje bank in s tem povezan skok zadolženosti države, bo posledica takšnega reševanja krize.

Pri tem se povrhu krizo prodaja kot neko lokalno posebnost, ko v resnici gre za regionalni problem. Na evroobmočje moramo gledati kot na celoto, ne, kot na celoto moramo gledati celotno območje EU in še nekatere države, saj je gospodarska povezanost v tem globaliziranem svetu velika. Na tej ravni lahko vidimo obrise velike katastrofe, ko celoten blok izgublja na svojem pomenu. Če bo šlo tako naprej, čez nekaj desetletij nekoč mogočna Evropa ne bo pomenila čisto nič. Nekateri bi nam pa prodajali zgodbo o nemškem uspehu in grškem neuspehu, ko gre samo za prerazporejanje znotraj sistema, ko, če se omejimo samo na evrobmočje, to stoji na mestu in so tudi tako imenovane uspešne države pri okoli odstotni rasti gospodarstva letno. Kar seveda ni noben uspeh, ampak velik poraz v svetu mnogo višjih rasti.

Mogoče je dobro znamenje, da nekateri predstavniki slovenskih sindikatov govorijo o direktivah od zunaj, ker to kaže na večje razumevanje pravih vzrokov evropskih težav. Naslednji korak mora biti povezovanje na evropski ravni in strmoglavljenje te prevladujoče politike, ki bo sicer vso celino pahnila v bedo, kajti, tudi tisti na obrobju in za zdaj še v zelenih številkah, bodo zavoljo gospodarskih tokov prizadeti.

Vlada Alenke Bratušek nadaljuje s politiko, ki do zdaj ni dala nobenih uspehov in posledice so predvidljive. V tem letu se bo gospodarstvo spet skrčilo, verjetno za okoli 2%, brezposelnost se bo povečala in se bo približala 130000 ubogim dušam, proračunski primanjkljaj ne bo padel pod best online casino 3%, medtem ko bo javni sektor pretrpel še kakšen udarec in bo še mnogo manj učinkovit, kot je bil. In to se bo zgodilo, če ta vlada upošteva vse nasvete, ki ji jih delijo raznorazni strokovnjaki, torej če pripravi holding in slabo banko, privatizira čim več in ostro zareže v javno porabo. Še več, to se bo zgodilo ravno zato. Seveda bodo kritiki za neuspeh na koncu spet okrivili nek izmišljen socializem in prodajali neumnosti o tem, kako ni mogoče porabiti več, kot ustvariš, kar je popolnoma neumestna primerjava, ki kaže na nerazumevanje narave krize. Jaz temu kontriram s primerjavo o kmetu, ki je mislil, da se bo izkopal iz lakote, tako da eno leto ni nič posadil, ker bo tako pač privarčeval, potem pa je mislil, da bo kaj zraslo. Nekako tako, brez investicij in ob nezmožnosti gospodarstva, da se samo izkoplje iz jame, v kateri se nahaja, zdaj delujejo politične elite.

Vladi Alenke Bratušek nasprotujem iz istega razloga, zaradi katere sem nasprotoval vladi Janeza Janše. Ker predstavlja ‘zdravo kmečko pamet’ tretjerazrednih evropskih strokovnjakov, ki po vseh teh letih krize, ki je niso znali odpraviti, še kar naprej ponavljajo svoje nasvete. Dokler bomo tem nasvetom sledili, bo šlo samo še na slabše. No, razen če je cilj, da dosežemo neko dno bede in obupa in potem od tam začnemu znova rasti. Kakor kakšna Latvija. ‘Uspeh’, ki ga ne želim nikomur.