Delnice Karla Erjavca so pravkar spet pridobile na vrednosti

So ljudje, ki bi predsednika DeSUS-a najraje utopili v žlici vode (mar ni tako z večino politikov?), toda priznati je treba, človek se zna dobro vrteti na političnem parketu. Čeprav so ga že velikokrat skušali onemogočiti in uničiti DeSUS, mu še kar uspevajo dobri volilni rezultati, posledično pa se pridružuje vladnim koalicijam, s čimer prihajajo tudi pomembni položaji. Navsezadnje je Karl Erjavec zunanji minister.

V ozadju je povsem preprosta zgodba. Erjavec in DeSUS se naslanjata na zelo pomembno skupino ljudi in se zanje tudi borita in ta skupina ljudi je očitno zadovoljna z njihovo dejavnostjo. Če ne bi bila, bi ob raznoliki ponudbi že izbrala drugo politično opcijo. Kritike, da je ravno politika DeSUS-a tista, ki škoduje upokojencem, ne prepriča tistih, katerim je namenjena. Le kako bi jih? Težko da kdo res verjame, da če bi vlade varčevale na tem delu prebivalstva, da bi zaradi tega stanje v državi bilo boljše, ali da bi čez čas zaradi tega kdo imel boljšo pokojnino.

S prestopom Petra Vilfana iz ZaAB v DeSUS je njihova poslanska skupina dobila 11 članov. Za koalicijo to pomeni, da lahko SMC, ki ima 35 poslancev in DeSUS, zdaj odločata tudi brez SD, ki ima 6 poslancev. Miro Cerar za svoje nadaljnje vladanje brez DeSUS-a ne more, brez SD pa še kako, kar pomeni, da je moč Karla Erjavca večja, kot je bila pred prestopom Vilfana. Zaradi tega ne moremo trditi, da bo prišlo do izsiljevanja za priboljške za tisto skupino, ki jo DeSUS nagovarja, mislimo pa si že lahko, da za to obstaja velika verjetnost. Če ne zdaj, potem ob kakšnem kasnejšem času, ko bo treba prepričevati volivce, naj na naslednjih volitvah svoj glas oddajo zanje.

Na primeru DeSUS-a lahko vidimo, kako zelo je pomembno obdržati stik s svojo volilno bazo, da jo skušaš prepričati, da se boriš zanjo. Politične stranke, ki skušajo poloviti vse volivce, se pri tem pogosto tako zaplezajo, da jih na koncu vsi imajo za izdajalce, ki so njihove interese pripravljene za ‘stabilnost’ takoj prodati. Za politične stranke, ki bi na volitvah rade dosegle zelo dobre rezultate, niti ni druge možnosti, kot da se skušajo priljubiti čim večjemu deležu volivcev, a potem, ko enkrat pridejo v vladno koalicijo, pride trenutek, ko svojih, četudi zelo na splošno izrečenih obljub, ne morejo več izpolnjevati. Sledi padec podpore. Po drugi strani ima stranka, kot je DeSUS prednost, da lahko vztraja pri samo eni zgodbi, s katero prepričuje volivce. Na tak način ne more nikoli doseči res dobrega rezultata ali celo zmagati, ima pa zagotovljeno svoje mesto v Državnem zboru. Kot smo videli na prejšnjih volitvah, so dobili kar precej poslanskih sedežev. Ni razloga, da tako ne bi bilo tudi na naslednjih.