Boj za pravice istospolno usmerjenih se nadaljuje

V vsakem primeru, kljub čustvenemu naboju in številnih manipulacijah, rezultat referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne bi prinesel katastrofe. Za tiste Za, to pomeni le nadaljevanja boja, ki se utegne zavleči še nekaj let ali celo desetletje. Za tiste Proti poraz tudi ne bi prinesel nič šokantnega, razen nekaj drugačnih besed v zakonu in možnosti, da se istospolno usmerjeni pari postavijo v vrsto, kjer skoraj zagotovo ne bi dobili možnosti posvojitve. Ali pa vsaj zelo redko.

Od samega začetka je bilo jasno, kakšna so približna razmerja zagovornikov in nasprotnikov. Možnosti, da bi zagovorniki dobili več glasov, kot nasprotniki, skorajda ni bilo. Njihova edina možnost je bila, da nasprotniki ne dosežejo kvoruma, torej tam okoli 340000 glasov proti. Nekateri na politični levici te realnosti niso hoteli in še vedno nočejo razumeti. Živijo v iluziji, da je zagovornikov več in da le niso hoteli priti na referendum. To nekatere močno jezi. Toda to je res samo iluzija, ki izhaja iz pretirane obkroženosti s podobno mislečimi, sploh na socialnih omrežjih. Realnost Slovenije ta trenutek je, da večina, ko sliši, da bi istospolno usmerjeni lahko posvajali otroke, čuti odpor. Ne čuti ga toliko do samih istospolno usmerjenih in njihovih partnerstev, čeprav je tega tudi kar nekaj, kot do možnosti posvojitev. Zaradi tega se je kampanja Proti pravilno usmerila v poudarjanje, da otrok potrebuje očeta in mater. S tem je, mnogo bolj kot vse pridige in zloženke po cerkvah, pripomogla k uspešni mobilizaciji.

Razumeti moramo, da je proti glasovalo tudi veliko volivcev, ki drugače podpirajo stranke politične levice, ki nikoli ne bi dali glasu SDS, NSi ali SLS. Gre za konkretno vprašanje, okoli katerega se volilno telo lahko polarizira. Na podlagi referendumskega rezultata ne bi bilo prav sklepati, da so politične stranke, ki so bile za nov zakon, naenkrat izgubile veliko podpore, ki se je preselila nasprotnikom. Podpora političnim strankam je bolj kompleksna, povezana še z mnogo vprašanji, ki podobno kot to polarizirajo politični prostor.

Vojna za večje pravice istospolno usmerjenih se bo nadaljevala in tako zagovorniki kot nasprotniki to razumejo. Čez nekaj let utegnemo znova iti na referendum in potem čez nekaj let spet. Razumeti moramo, da četudi populacija, ki jo to področje zadeva, ne dosega večjega odstotka, za mnoge na politični levici gre za vprašanje pravice manjšine. Ukvarjanje z zahtevami manjšin ali tistih, ki so v podrejenem položaju, je na levici zadnje čase postalo ena izmed glavnih nalog, bodisi da gre za istospolno usmerjene, begunce, verske manjšine, ženske, itd… Motivacija je velika, saj mnogi v primeru pravic istospolno usmerjenih vidijo podoben boj, kot je bil tisti za enakopravnost temnopoltih ali za žensko volilno pravico. Velika vprašanja našega časa torej, zaradi katerih dolgoročno tvegajo velike politične premike in izgubo podpore. A to je že druga zgodba.

Kar se tiče predreferendumske kampanje same, ni veliko za povedati. Vprašati se moramo, ali bi lahko vodena drugače pripeljala do drugačnega rezultata. Po resnici povedano, težko. Seveda je bilo veliko zavajanja, laži, širjenja strahov, toda vse to lahko uspe le, če že imaš temelje, na katerih lahko gradiš. Ljudje zelo neradi spreminjajo svoje mnenje. Za prave spremembe so potrebna leta in leta, prihod novih generacij. In za zagovornike sprememb mnogo več naredi kakšna ameriška zabavna serija s homoseksualnim junakom, ki vpliva na mladino, kot ves govor o človekovih pravicah in enakopravnosti. Pomislite, na nek način smo v nekaj desetletjih prišli iz stanja, ko se je istospolno usmerjene preganjalo, se jim posmehovalo in grozilo z večnim prekletstvom, do tega, da niti večina njihovih nasprotnikov na glas ne upa več izražati sovražnosti. Za večino je prisotnost istospolno usmerjenih že nekaj povsem normalnega. Če bi na referendumu odločali o neki partnerski skupnosti, ki bi bila v vsem, razen v imenu enaka zvezi med moškim in žensko, bi ne bilo pol toliko nasprotovanja. Da je temu tako, so krivi pritiski ne le aktivistov in šolstva, ampak tudi medijev, ki so vam istospolno usmerjene pripeljali v dom preko televizije in računalnika. Celo staršem, ki bi nikakor ne želeli, da bi bili njihovi otroci strpni do istospolno usmerjenih. Na tak način je prišlo do velikanskih premikov in bo v prihodnje še prihajalo.

Prav zaradi tega bo prej ali slej sprejet podoben zakon, o kakršnem smo glasovali v nedeljo. S čimer pa se bo, tega se bojim, boj le prenesel na druga, malo bolj radikalna področja.

2 thoughts on “Boj za pravice istospolno usmerjenih se nadaljuje”

  1. ” Ukvarjanje z zahtevami manjšin ali tistih, ki so v podrejenem položaju, je na levici zadnje čase postalo ena izmed glavnih nalog”.
    Gospod Sašo jaz mislim, da se morajo urediti njihove pravice, kolikor že niso z zakonom, ki bo njihova pričakovanja izpolnil in bo ljubi mir. Lahko se bodo poročili, ženske pa bodo kar obe v paru lahko rodile svoje otroke in vse bo OK. Dedovanje, skrb za partnerja in vse ostalo, vse se lahko uredi. Vsled vaše trditve, katero sem navedel na začetku se mi pa poraja drugo vprašanje. Kako pa je na levi z nezaposlenimi, z nezaposljivimi, kako je z reveži, ki spijo pod milim nebom. Za njih pa ne veljajo veljavni zakoni SOCIALNE IN PRAVNE DRŽAVE. Kaj njim niso kratene pravice, ki jim po ustavi in zakonih pripadajo? Problemi se morajo reševati, vendar prioritetno in trdim, da to zagotovo niso istospolni pari, razen takrat, ko jih zadenejo naštete težave. V povprečju so pa istospolni pari precej premožni in po mojem skromnem mnenju iščejo predvsem promocijo, ker si jo gmotno komot privoščijo.

  2. “Gospod Sašo jaz mislim, da se morajo urediti njihove pravice”
    Pravice istospolnih? Na račun svoje istospolne usmeritve naj bi imeli kakšne privilegije?
    Saj imamo vsi ljudje enake pravice. Že po definiciji. Tudi samski ljudje.

    Je pa prav, da imajo POSEBNE pravice heterospolni, kajti oni opravljajo pomembno družbeno vlogo. Skrbijo za biološko reprodukcijo naroda. Najpomembnejša vloga, bi rekel.
    Vse je minljivo. Le genom, ki se reproducira je tisti ki ostane!!!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *