Mosul ni Alepo

Ali kako? Saj ne, da bi pričakoval, da bodo zahodni mediji in legije aktivistov na družabnih omrežjih, ob obleganju Mosula enako glasno kot pri obleganju Alepa, vpili o največjem barbarstvu, koncu človečnosti, najbolj brutalnem uničenju od mongolskega opustošenja Bagdada sem. Niti, da se bodo veliko oglašali taisti novinarji, ki so trkali na srca človeštva ob trpljenju otrok v Alepu ali posamezniki, ki so malodane jokali, da svet dopušča uničenje ubogih ljudi v uporniškem delu mesta.

Situacija v zdaj že zavzetem uporniškem delu Alepa in v Mosulu, je dokaj podobna. V obeh primerih so se skrajneži utrdili v mestu, obkolile pa so jih vladne sile. V obeh primerih so zračno podporo razen lastnega letalstva ponudile zunanje sile. V Alepu Rusi, v Mosulu Američani.  V obeh primerih so se uporniki dobro pripravili na spopad, zaradi česar njihovi nasprotniki niso imeli nobene možnost, da bi zmagali na hitro. V Alepu so se boji vlekli in vlekli, v Mosulu še vedno niso končani. V obeh primerih je cena v civilnih žrtvah visoka.

Bi lahko bilo drugače? Niti ne.

Bilo bi neumno sprenevedati se, da so vojne neke humanitarne operacije, v katerih umirajo samo oboroženci. Ni je sile na planetu, ki bi bila tako tehnološko napredna, četudi se o tem seveda radi hvalijo, ki bi znala natančno videti v nek predel mesta, kje se tam nahajajo borci in kje civilisti in potem s kirurško natančnim napadom ubiti samo oborožence. Vojne so še vedno umazane in krvave zadeve.

Ampak tukaj ne gre za vojno kot takšno, gre za propagando. O Alepu se je toliko več govorilo zato, ker so tam zmagovale napačne sile. Nobena skrivnost ni, da so v zahodnih prestolnicah in v zalivskih arabskih monarhijah, želeli videti padec sirskega predsednika Asada. Da so podpirali upornike. Da so o zločinih teh upornikov molčali in večinoma prikazovali le zločine vladnih sil. Ker jim je to bilo pač v interesu. Za otroke seveda nikomur ni bilo mar. Ko so vladne sile enkrat osvojile uporniški del mesta, so vse skupaj predstavili kot pokop mesta in niso hoteli več poročati o tem, da se je začelo vračati življenje. Da uničenje seveda ni bilo popolno in se je začela obnova. V Mosulu je drugače. Iraške oblasti, čeprav v prijateljskih odnosih z Iranom in Rusijo, sodelujejo z ZDA.  Zaradi tega pač, razen ob večjih tragedijah, ne bo poročil o bombah, ki so padle na civiliste, ne bo vprašanj o trpljenju otrok v obleganem Mosulu. Ne bo belih čelad, da bi jim dali kakšno nagrado. Ne bodo  aktivisti na twitterju vpili, da ves svet joče za Mosulom.

Veliko se zadnje čase govori o lažnih novicah in to na način, kot da bi obstajala razlika med ustaljenimi mediji, ki govorijo resnico in lažnimi alternativami, ki jih ne bi smeli jemati resno. Ni čisto tako. Mediji so vedno lagali, manipulirali in širili lažne vesti. Vedno so bili, bolj ali manj, podaljšek tega ali onega interesa. V primeru poročanja o Alepu in Mosulu, lahko lepo vidimo, kako res je to.

Category: Svet
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.You can leave a response, or trackback from your own site.
One Response
  1. Pingback: jogging

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>