Ne Hitler iz naše ulice, ampak le nekdo, ki mora opraviti svoje delo

Žiga Turk meni, da je veliko šefov vseh šefov, ki se izživljajo, ker pač imajo moč na svojem področju, nimajo pa statusa. Jaz nasprotno menim, da se Žiga ne zna vživeti v ljudi, ki jih obtožuje, da so mali Hitlerji z naše ulice.

Njegov zapis prihaja seveda po zapletu na vhodu v sodišče v Ljubljani, ko je pravosodni policist ustavil vrhovnega sodnika Zobca. Ta bi se moral, kot vsi drugi, podvreči pregledu, a je ‘odločno zakorakal proti dvigalu,’kakor se je sam izrazil.  Pravosodni policist bi ga naj zgrabil za nadlaket in odvlekel proti vhodu. Iz tega je nastala cela afera in na žalost je dobila tudi političen pridih, čeprav je šlo le za vprašanje varnosti na eni strani in dostojanstva na drugi, v ozadju pa je skoraj zagotovo bil nesporazum, ko pravosodni policist ni prepoznal sodnika, sicer bi verjetno  pogledal proč. A kako je v resnici bilo, se bo upamo šele razjasnilo.

Žiga Turk trdi, da njegov zapis ne gre toliko samemu dogodku, kot fenomenu na splošno.

Ne, ničejanske volje do moči nimajo samo vrhunski politiki in direktorji, ima jo tudi vunbacitelj v diskoteki, ki odloča, kdo vstopi in kdo ne, čuvaj parkirišča, ki odloča, kje bo kdo parkiral, uradnik na okencu, ki ima pravico zahtevati, da še enkrat, tokrat pa čitljivo izpolnite obrazec, policist, ki ne razume, da se vam mudi na letališče in da bi želeli, da vam na hitro zaračuna kazen, ne pa, da kar se da zavlačuje, snažilka, ki ima pravico zahtevati, da se otroci preobuvajo v mokrem in vlažnem vetrolovu in ne v toplem hodniku, natakar, ki tečnemu gostu pljune v kavo, varnostnik na letališču, ki vam vrže kozmetiko v smeti, ker ste ob pregledu preveč zavijali z očmi, kuharica v šolski prehrani, ki vztraja, da je na meniju piščanec z rižem, govedina pa s krompirjem in naj se otrok ne izmišlja obratno, varnostnik, ki vas ne spusti v trgovino pri izhodu, ampak pošlje na vhod, sprehajalec, ki se ukvarja s tem, ali vaš kuža lahko kaka v gozdu, ne da bi vi za njim pobirali iztrebke …

Po mojem mnenju v resnici ne gre za kakšne komplekse majhnih ljudi, ki na svojem področju ponižujejo drugače močnejše, bogatejše, sposobnejše od sebe. Večinoma se da vse dokaj preprosto pojasniti.

Recimo varnostnik. Dobi nalogo, da preverja ljudi na vhodu. Ni posebej dobro plačan, a zaposlitev to le je. Nov je v službi, ne pozna še vseh. Kaj bo počel? Skušal bo preverjati ljudi in strah ga bo, da ne bi skozi spustil koga, ki ga ne bi smel. Ker, ko bo enkrat to storil in ga bo videl nadrejeni, bo mu verjetno rekel, naj se poboljša, ali pa si najde drugo službo. Seveda bo čez čas samo prijazno pozdravil, ko bo poznal vse zaposlene in jih bo ločil od strank, ampak dokler temu ne bo tako, bo previden.

Ali referentka, ki zahteva čitljiv podpis. Kaj pa, če nečitljiv podpis zanjo pomeni večji problem, kot si njena stranka to predstavlja? Recimo, da dobi dnevno nekaj sto vlog in na koncu ima pred sabo zmazek, iz katerega ne zna razbrati, kdo je podpisan, kje stanuje in kaj hoče. Ima problem. Pride njena nadrejena in ji prijazno pove, naj drugič zahteva čitljiv podpis. Če nadrejena ni prijazna, jo bo opozorila, da nobeno delovno mesto ni za stalno.

Ta varnostnik in referentka sta potem težko Adolf Hitler in Eva Braun. Le svoje delo skušata opravljati.

Seveda so ljudje včasih nadležni, slabe volje, se znašajo nad drugimi. Takšni so lahko varnostniki, policisti, natakarji in tudi tisti, s katerimi pridejo v stik. Vsi imamo kdaj slab dan. Grda beseda da razlog za grdo besedo, arogantna gesta za neprijazen odziv. Toda, ni treba pretiravati, delati drame, ker to ničemur ne koristi. Več je treba razumevanja do drugih, manj vere v lastno pomembnost in enkratnost.

Vojna proti Rusiji se vodi na vseh področjih, tudi na športnem

Potem so prišli po športnike.

Seveda ni nič političnega na odločitvi Mednarodnega olimpijskega komiteta, da lahko ruski športniki na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu sodelujejo le kot nevtralni, ne pod rusko zastavo. Nikoli ni, kadar odločajo institucije, v katerih prevladujejo zahodni interesi. Kaznovali bodo ‘napad na integriteto olimpijskih iger in športa’, kot je po zasedanju v Lozani dejal predsednik MOK Thomas Bach, a čisti ruski športniki bodo lahko nastopali pod olimpijsko zastavo. Pač, športniki iz Rusije, ne ruski športniki. Da je ta zastava podobna beli zastavi predaje in da gre za poniževanje Rusije, nima nobene povezave z zahodnimi pritiski.

Ah, da, Rusi bodo morali plačati še kazen 15 milijonov $.

Zanimivo, ne, kako je vse narobe z Rusijo. Povsod so. Vmešavali se v ameriške predsedniške volitve, podpirajo katalonske težnje po neodvisnosti, pripravili so Brexit in sploh ni volitev v zahodnem svetu, kamor ne bi potisnili svojih prstov, v Ukrajini imajo nameščenih nekaj divizij, s svojimi mediji sejejo lažne novice, s troli manipulirajo družabna omrežja in na koncu koncev še njihovi športniki niso pravi športniki, ampak le prevaranti. Tako kot njihovi novinarji niso pravi novinarji, ampak agenti sovražne sile. Še malo in bodo tudi za Ruse razglasili, da niso pravi ljudje.

To je vojna, ki se zaradi prisotnosti jedrskega orožja in modernizacije ruskih oboroženih sil, vodi na drugih področjih: v medijih, financah, gospodarstvu, tudi športu. Vojna, ki se je začela že dolgo tega, najmanj po gruzinskem napadu na Južno Osetijo in Abhazijo, še bolj pa z državnim udarom v Ukrajini, ki je privedel do ruske aneksije Krima. Rusija, to bi morala biti država, kot je zdaj Ukrajina. Voditi bi jo morali pokvarjeni oligarhi, vrata bi ob šibki centralni oblasti morala biti odprta tujemu kapitalu, prebivalstvo bi moralo živeti v bedi, najbolje pa bi bilo, če bi razpadla na majhne stane, ki bi jih ZDA lažje nadzorovale. A Rusija to ni in zato je problem.

Je kaj res na obtožbah o dopingu v ruskem športu. Verjamem, da je. Toda, način, kako se to vleče že nekaj let, kako so posledice predvidljive in čim bolj ponižujoče za Rusijo in ruske športnike, nam kaže, da ni vse čisto. Da gre za še eno zlorabo institucij, v katerih prevladujejo zahodne sile, za obračunavanje z nasprotniki. Kaznovati bi morali le tiste športnike, ki so jim nečednosti dokazane, ne pa da so zdaj vsi prisiljeni dokazovati  nedolžnost in ne smejo zastopati svoje domovine.

Vse skupaj je nevarno. Počasi novinarji ne bodo več novinarji in športniki ne več športniki, ampak bodo vsi predstavniki sovražnih sil, s katerimi je treba obračunati. Mostovi se bodo porušili in vrata zaprla. Rusija bo sčasoma ustvarila svoje alternative, zelo mogoče tudi na športnem področju, da bo bolj varna pred številnimi napadi. Kitajska, ki bo skoraj zagotovo naslednja žrtev takšnega vojskovanja, tudi. Zaradi dvoličnosti in nenehnih napadov, bo dialoga vse manj.