Tag-Archive for » Donald Trump «

Trump bi imel vojaško parado in svet se zgraža

Na žalost spet pišem o ameriškem predsednik Donaldu Trumpu, ki si dodatne pozornosti ne zasluži, a zgodba o vojaški paradi v Washingtonu, ki si jo želi, je dober primer vse dvoličnosti, s katero se soočamo.  Razširila so se poročila, da bi Trump želel parado, ki bi se lahko kosala s francosko ob dnevu Bastilje. Ameriški predsednik naj bi bil navdušen nad Francozi, potem ko se je lansko leto udeležil parade tam.  Obrambni sekretar James Mattis je ob tem povedal, da Pentagon že pripravlja predloge, ki jih bodo poslali v Belo Hišo.

Američani so zadnjo vojaško parado imeli po koncu prve zalivske vojne proti Iraku leta 1991 in pohod pripadnikov kopenskih sil, letalstva in mornarice si je ogledalo 200000 gledalcev.

Takoj so se pojavile kritike, da vojaške parade v modernem, naprednem svetu nimajo kaj iskati. Nekateri pripadniki ‘odpora’, kot se imenujejo Trumpovi nasprotniki, so celo zagrozili, da se bodo ulegli pred tanke, da bi parado preprečili. Seveda, tako daleč ob vseh varnostnih ukrepih ne bodo nikoli prišli.

Toda, tu je problem. Zakaj toliko zgražanja nad parado, v kateri ne bo ubit noben človek? Zakaj Trumpa napadati za razkazovanje vojaške moči, ne pa recimo za napad na sirske vojake v bližini mesta Deir ez Zor, v katerem je bilo ubitih 25 ljudi, po ameriških navedbah pa celo 100? Mar življenja vseh tistih ubitih v napadih z brezpilotnimi letali v Afganistanu niso nič vredna? Mislite, da so vsi teroristi in da vmes ni nedolžnih, celo otrok?  Spomnimo se, da je Trump vse svoje vojne podedoval od svojega predhodnika, ki bi ga zdaj nekateri najraje razglasili za svetnika.  Zakaj je recimo tako grozljivo, ko Trump govori neumnosti o Severni Koreji? Je bil do zdaj ubit en sam Korejec?  Ameriško letalstvo ni izvedlo niti enega napada na cilje v Severni Koreji, čeprav bi si ob poročanju medijev lahko mislili, da se bo vojna začela jutri. Zagotovo, ta se lahko še začne, Trump se lahko še izkaže za norca, ki je začel najbolj krvavo vojno enaindvajsetega stoletja, toda za zdaj le veliko govori in nadaljuje tam, kjer je Obama končal. V Afganistanu, Siriji, Iraku, Jemnu, Somaliji in tako dalje.

Ne, parada ni problem. Hinavščina je. Hinavščina, ko očitno niso pomembna življenja ameriških vojakov v vojnah po svetu, kaj šele življenja njihovih nasprotnikov in ves denar, ki se za te vojne zapravlja tudi ne. Na vojaški paradi ne bo umrl nihče. Vojaška parada je nepomembno razkazovanje vojaške moči, ki pa je vedno boljše, kot uporaba te vojaške moči. Nasprotovati je treba slednjemu.

Leto vladavine Donalda Trumpa

Ne, ZDA še niso fašistični imperij.

Pred enim letom je po malo nepričakovani zmagi (za tiste, ki so preveč zaupali močnejšim medijem in njihovim tako imenovanim strokovnjakom) na ameriških predsedniških volitvah, kot ameriški predsednik prisegel Donald Trump. Kljub obljubam o drugačni politiki, ki bi naj spremenila ZDA, se je Trump  izkazal za le še enega republikanskega predsednika in še za enega v vrsti izvrševalcev interesov ameriške zunanje politike, le  da za odtenek milejši, kot je to kazalo, da bo primer s Hillary Clinton. Predvsem v odnosu do Rusije.

Republikanci so svoje dosegli z novo davčno reformo, ki najbolj koristi bogatim, vse v skladu z njihovo vero, da nižanje davkov pomaga  gospodarstvu in posledično ne le bogatim, ampak tudi revnim, ki pridobivajo z rastjo. Republikanci so vsekakor zadovoljni s hitro rastjo ameriškega gospodarstva. Trumpov napad na Obamacare je tudi povsem v skladu z republikanskimi željami.

Ko govorimo o sovražni retoriki proti ilegalnim imigrantom, velja spomniti, da je pod Obamo bilo deportiranih rekordno število le teh. Trump le nadaljuje, kjer je njegov predhodnik končal.

Tako je tudi na zunanjepolitičnem področju. Trump nadaljuje vojne svojih predhodnikov in k sreči ni začel še nobene nove vojne, čeprav veliko in glasno govori o Severni Koreji in nima najboljših namenov glede jedrskega sporazuma z Iranom. Počasi postaja jasno, da bosta tudi pod Trumpom kot glavna globalna nasprotnika označeni Rusija in Kitajska. Nekaj, kar je glede na razvoj dogodkov v svetu povsem pričakovano. Nevarnost dodatnih sankcij proti Rusiji in celo trgovinske vojne proti Kitajski je velika, toda za Trumpa se zdi, da je dovolj priseben, da ne bo tvegal prave vojne proti eni ali drugi. Bo pa naivnim zaveznikom prodajal ameriško orožje.

Trumpova podpora se giblje med 37% in 45%, odvisno od tega, kdo postavlja vprašanje. Razmerje med podporniki in nasprotniki je že kar nekaj časa stabilno. Tudi v Kongresu ostaja razmerje nespremenjeno in ker imajo republikanci večino, Trumpov položaj, ne glede na medijske izlive, ni ogrožen. Tako bo ostalo najmanj do volitev konec tega leta, ko bodo imeli demokrati priložnost povečati svojo moč in s tem realno možnost, da ga odstavijo. Do zdaj sicer ni bilo nobenih dokazov, da bi Trumpu k zmagi na predsedniških volitvah pomagali Rusi, a to ni preprečilo večini medijev, da ne bi iz dneva v dan gradili takšnega občutka. Pogosto s čisto navadnimi lažmi.

Mediji so tisti, ki so neupravičeno, z nenehnim prežanjem na vsako neumnost, ki jo Trump izreče, uspeli ustvariti podobo ZDA, kot da bi te bile v kakšni strašni krizi, čeprav se v tem letu  niso bistveno spremenile. V resnici res ni potrebe, da se poroča o vsakem Trumpovem tvitu ali bebavi izjavi. Včasih se namreč celo zdi,  da Trump na tak način medije zlorablja za preusmerjanje pozornosti z resnično pomembnih vprašanj. Po drugi strani medijem večinoma ni mar resnica, ampak želijo le čim več pozornosti.

ZDA so s Trumpom dobile nesramnega, nevzgojenega predsednika, ki pa presenetljivo zvesto sledi republikanskim željam in dolgoročnim ameriškim interesom.

Category: Svet  Tags:  Leave a Comment

So Donalda Trumpa že odstavili?

Med ameriško predsedniško kampanjo sta se pojavili dve teoriji, kako zaustaviti rast podpore republikanskemu kandidatu, Donaldu Trumpu. To sta obenem dve teoriji, o katerih se razpravlja ob vsakem podobnem pojavu, ko se pojavi neka oseba ali skupina s stališči, ki niso ravno politično korektna. Po prvi bi Trumpa bilo dobro ignorirati in se posvečati drugim kandidatom. Na tak način ne bi imel takšnega dosega in ne bi mogel prepričati veliko ljudi, da ga podprejo. Drugi kandidati bi dobili več pozornosti,  podpora bi jim zrasla, Trump bi pa prej ali slej odpadel iz tekme. Predsednik ZDA ne bi postal nikoli.

Zmagali so privrženci druge teorije. Ta gre nekako takole, da kadarkoli se pojavi posameznik ali skupina, ki ima radikalno drugačne poglede na svet, mora slediti neusmiljen napad. Njihove besede je treba secirati, iskati laži, kopati po njihovi zgodovini, se zgražati nad vsakim neumnim dejanjem in tako dalje. Ameriški mediji so to s Trumpom tudi naredili. Napadi nanj so bili neumorni in težko, da bi po kom prej že zlili toliko gnojnice, kot po njem. Pri tem jim je z veseljem pomagal sam. Toda, zgodilo se je nekaj česar niso pričakovali, a bi lahko. Trump je dobil ogromno neplačane pozornosti in je začel prepričevati vedno več Američanov. Na koncu mu je uspelo postati predsednik ZDA. S tem se napadi nanj niso končali, kajti še kar naprej trajajo.

Kako se je to zgodilo? Trump je nastopil kot populist, torej človek, ki se je kot del elite odločil le tej zoperstaviti. V ZDA, kjer se je razširilo močno nezadovoljstvo nad vodilnimi razredi, je to moralo pasti na plodna tla. Na plodna tla je padlo tudi na demokratski strani, kjer je Hillary Clinton le z metanjem polen pod noge lahko ustavila uspeh Bernija Sandersa.  Ko so ga drugi politiki napadali, ko so ga mediji sramotili in mu napovedovali polom, so s tem veliko Američanom le dokazovali, da gre za pristnega kandidata, ki si ga nihče ne more lastiti. Po drugi strani je neuspehu medijev v njihovih napadih botrovalo tudi ogromno nezaupanje le tem. Mnogi Američani, sploh republikanci, so že zdavnaj nehali verjeti poročilom zanje liberalnih medijev. Napade so jemali kot laži, ki jih ni treba poslušati.

Poglejte, Trumpovi kritiki so do zdaj trdili, da ne bo nikoli postal kandidat republikanske stranke za predsednika ZDA, potem so trdili, da ga bo Hillary Clinton preprosto povozila, potem so trdili, da so ga na oblast spravili Rusi, čeprav brez enega dokaza, potem so trdili, da ga kmalu ne bo podpiral več skoraj noben Američan, potem da ga bodo množični protesti spravili k pameti, potem da ga bodo odstavili in tako naprej. Vse to so bile in so oslarije.

Nič ne kaže, da bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa kmalu odstavili. Njegova podpora ostaja nekje pri 40%

 

Rusi Donalda Trumpa niso spravili na oblast, je pa priročno njegovim kritikom v spregi z večino medijev le te obtoževati, da so storili prav to. Trumpovih privržencev s tem niso prepričali, uspelo pa jim je med demokrate zasaditi neverjetno paranojo, tako da ti res verjamejo, da obstajajo dokazi za rusko vmeševanja. K temu pripomorejo vedno nova razkritja, ki se ob podrobnem pogledu spremenijo v prah. Nazadnje so se spravili na Trumpovega sina, češ da je imel stik z rusko odvetnico. Na tak način skušajo Donalda Trumpa predstaviti malodane kot izdajalca, ki dela v korist druge države. Zanimivo, tega mu ne očitajo, ko podpira Saudsko Arabijo, nobenega ameriškega predsednika pa podobno niso kritizirali zaradi povezav z Izraelom. Gre torej za navadno manipulacijo, z namenom, da se Američane dodatno poneumlja. Neopaženo ne ostaja tudi, da medijem spreminjanje politike v resničnostni šov koristi, ker imajo zavoljo tega večjo gledanost, poslušanost ali branost. Malo komično, a v resnici tragično pa lahko povlečemo vzporednico s prepričanjem mnogih republikancev, da Obama ni bil rojen v ZDA in da je celo bil musliman. Prepričanje, da zdaj ZDA vlada Vladimir Putin, je podobno iz trte izvito.

Da bi Donalda Trumpa odstavili z mesta predsednika ZDA, bi le to morala podpirati republikanska stranka. Demokrati so v manjšini tako v Predstavniškem domu, kot tudi v Senatu in tega ne morejo storiti. Kar pomeni, da se bo to težko zgodilo. Dokazov, da bi bil ameriški predsednik nastavljen s strani Rusov tako ali tako ni, čeprav ogromno ljudi sveto verjame, da le ti obstajajo, zaradi česa drugega pa republikanci svojega predsednika res ne bi odstavili. Kajti, ta vendarle bolj ali manj izpolnjuje republikanski program.  Uničenje Obamacare je že en tak primer.  Zaostrovanje retorike proti migrantom tudi. Vsa govoranca o potrebi po nižanju davkov tudi. Republikanci so v resnici v tako sijajnem položaju, da je kar težko verjeti. Vse svoje nepriljubljene odločitve lahko naprtijo Donaldu Trumpu, katerega marsikateri med njimi tako ne mara preveč. Medtem, ko se vsi zaletavajo v ameriškega predsednika, ne vidijo njihovega delovanja. Kot velika tarča gneva jim je še kako uporaben in če bi se ga že znebili, bi to storili enkrat kasneje, ko bi dokončno uveljavili svoj program. Toda, ponavljam, to se zdi malo verjetno.

No, vprašati bi se morali tudi, kaj bi se v ZDA spremenilo, če bi Trumpa odstavili? Predsednik bi postal goreči konservativec Mike Pence, ki bi le nadaljeval republikansko politiko, s to spremembo, da ne bi širil neumnosti po twitterju, kar bi bilo za marsikoga olajšanje. Toda vse neumne besede, ki jih Trump izusti, so v resnici tako ali tako nepomembne, kajti kar šteje, so dejanja. Dejanja pa pričajo o tem, da republikanska stranka obvladuje ZDA in bi jih tudi po njegovi odstavitvi. V resnici je še hujše. Medtem ko imajo demokrati moč na skupni ravni, da zmagajo na predsedniških volitvah, pa jim na lokalni ravni ne kaže najbolje. Če bo šlo tako naprej, bodo še naprej izgubljali volitve za senatorje, predstavnike in guvernerje, s čimer bo republikanska stranka ohranjala svojo premoč. Očitno je, da ljudi ne prepričajo nenehni napadi na Trumpa in teorije zarot. Demokrati bodo morali ponuditi drugačne odgovore, če bodo hoteli zmagovati.

Medtem pa, za navadne odjemalce te komedije velja, da ne smejo verjeti vsakemu razkritju in aferi, ki napoveduje skorajšnji Tumpov padec.

 

Republikanci imajo v Predstavniškem domu večino in brez njihove podpore Trumpa ni mogoče odstaviti. Potem ima svojo besedo seveda še Senat.