Turčija in zahod pred trkom

Po Nemčiji, se je zaiskrilo še med Turčijo in Nizozemsko.  Potem ko Nizozemci niso dopustili pristanka letala s turškim zunanjim ministrom, ki je z ozemlja turškega konzulata v Roterdamu želel nagovoriti zbrane Turke, so iz države izgnali še turško ministrico za družino. Ta se je z istim ciljem pripeljala iz Nemčije. Okoli 1000 zbranih Turkov pred konzulatom je potem protestiralo, prišlo je do nasilja, turški predsednik Erdogan pa je proti Nizozemski, tako kot nekaj dni prej proti Nemčiji, izstrelil nekaj sovražnih besed.

Ta zadnja zaostritev je prišla zaradi želja turških politikov, da bi med svojimi manjšinami v Evropi iskali podporo za aprilski  referendum v Turčiji, kjer bodo odločali o spremembah ustave in krepitvi predsedniškega sistema, s čimer bi se povečala moč predsednika Erdogana. Evropejci nočejo videti turških politikov, ki bi sredi njihovih držav nagovarjali shode v podporo turškemu predsedniku, niti ne želijo videti takšnih shodov samih.

Moja razlaga zaostrovanja odnosov med Turčijo in nekaterimi evropskimi državami je sledeča: Turki so že dolgo tega spoznali, da jih nikoli ne bodo sprejeli v EU. Erdogan je počasi krepil konservativne sile in Turčijo želel narediti za neodvisno silo, ampak še vedno je bil naklonjen povezavam z zahodom. Potem je prišel poskus vojaškega udara. Očitno je, da so v številnih zahodnih prestolnicah želeli, da vojska zmaga, saj so se bali krepitve islamizma in tega, da bi se Erdogan spremenil v diktatorja. Po drugi strani je Putin Erdoganu podal roko. Sledil je velik obrat in Turčija se je začela zavestno obračati proč od zahoda. Kar se zdaj godi je, da Erdogan ruši mostove z evropskimi državami, verjetno zato, da bo Turčijo naredil resnično neodvisno ali povezano z Rusijo, kolikor se bo to ob nesoglasjih o usodi Sirije in Kurdov dalo. To pomeni, da bo Evropejce in Američane videl kot sovražnike, proti katerim lahko uporabi marsikatero sredstvo. Begunci in migranti so eno. Meje se lahko odprejo. Ampak potem so v Evropi še Turki. Samo  na Nizozemskem jih je 400000. Te ljudi lahko uporabi za destabilizacijo držav, v katerih živijo. Imamo še Islamsko državo. Turki so seveda gledali proč, ko so posamezniki iz evropskih držav odhajali v Irak in Sirijo. Zdaj bodo pač gledali proč, ko se bodo vračali. Na koncu bo Turčija lahko skupaj z Rusijo in Iranom povsem izrinila Evropejce in Američane z večjega dela Bližnjega Vzhoda. Skupaj bodo te tri sile lahko tudi skoraj povsem  zaprle dostop do  Centralne Azije. Na kratko, ve se, kdo so največji poraženci te zaostritve. Turki ne.

Pred našimi očmi se odvija pomemben premik v razmerjih moči. Turčija je bila vso povojno obdobje pomemben, če ne celo ključen element blokade sovjetskih, kasneje pa ruskih interesov. Bila je tudi most do Bližnjega Vzhoda. S Turčijo na svoji strani, so lahko Američani in njihovi evropski zavezniki blokirali Sovjete in kasneje Ruse v Črnem Morju, lahko so izvajali letalske napade na Irak v obeh vojnah in v obdobju izvajanja prepovedi poletov nad državo, lahko so tudi v Sirijo pošiljali borce in orožje, da bi spodnesli Asadovo oblast. Zdaj kaže, da je Turčija bolj kot ne neodvisna država, ki zasleduje samo še svoje interese. V primeru dodatnih zaostritev odnosov z Rusijo, jih ne bo več tako lahko prepričati, da ostanejo ‘odgovoren’ zaveznik.  V Siriji in Iraku bodo zaradi turškega odmika druge sile odločale, kako bo na koncu prišlo do miru, ne Američani in Evropejci.

Samo v milnem mehurčku zahodnih političnih elit se to ne zdi kaj pomembnega. Potem, ko jim je uspelo zaradi Ukrajine iz Rusije narediti nasprotnika, jim je uspelo odtujiti še Turčijo. Leta in leta zavračanja turškega približevanja EU in na koncu še poskus vojaškega udara, ob katerem so mnogi z žalostjo gledali na njegov neuspeh, so naredili svoje. Zdaj bo treba na Turčijo, tudi če še je članica NATO pakta, vedno bolj gledati kot na nasprotnika. Ker toliko Turkov živi po evropskih državah, si lahko mislimo, da nas bodo kmalu začeli strašiti še z enim nevarnim sovražnikom. Potem, ko so ruske medije in ruske obveščevalce obtožili, da skušajo destabilizirati zahodne države, se lahko zgodi, da bodo podobno govorili o turških medijih in obveščevalcih. Turki v Evropi seveda lahko na različne načine spremljajo turške medije in ti nanje tudi lahko vplivajo.

Mimogrede, ta zaostritev je še kako dobrodošla nacionalističnim silam po Evropi. Dobivajo namreč argument, da so lahko velike skupnosti imigrantov velika nevarnost. V tem primeru Turki. Nizozemski politik Geert Wilders, je Turkom že dal vedeti, da jim ni mesta v Evropi. Po Maročanih ima pač novega sovražnika. Turkov je na Nizozemskem podobno število, kot Maročanov, torej okoli 400000.